..moje stopinje..moja krila..moje sanje..

Tako stojiš..čisto ob meni..te tvoje črne oči mi žgejo kožo in kri prične vreti..

Poljubiš počasi..nežno..včasih samo s sapo..prepletaš prste okoli mojih las..šepetaš..

Ne z rokami..z očmi..z besedami te slačim..kos po kosu..kot da veva, da je svet najin..in da lahko izgine, ko bova midva rekli..tvoja teža..ko se z ustnicami spuščaš niže..in zajameš vsak predel..vsak skrit kotiček..moja koža te objema..vabi..

In nihče za temi tankimi stenami ne rabi vedeti kako se ljubiva..kako strastno in kako močno..kat da ni nikogar..vse izgine..najini glasovi se lomijo v gostem zraku..teko jemlješ..povsod..včasih poljubiš samo, da bi utišala..

Pospešiš ritem..in jaz dihanje..vsa razgaljena in ranljiva grizem tvoje telo..te grabim..vse v istem ritmu..dokler ti žile ne izstopijo..dokler se ne napne vsaka mišica..prebiram vsak tvoj zvok..ko več ne vem, katera roka je moja..katere misli pripadajo meni..nasmeh..pogled..črte po hrbtu..telo mi kriči tvoje ime..tvoje..ko prepojena s tvojimi sokovi mirim utrip..tu..pod zvezdami izgubljam razum in prostor..katere strune napneš..katere tipke so ti tako znane..kot bi lebdela..kot da diham skoz pore..tvoje..najine..

Tako zaspiva..objeti..ko se zaradi lastne ekstaze lepiva..in zaradi razmetanih misli prepuščava viharju..

..že mesece te sanjam..

..na začetku le bežno..megleno..

nekje v ozadju se spominjam vsega

..vsake zgodbe..vsakega konca..

prekratke ure dolgih zimskih dni

..ko bi ti le vedela vse moje strahove..

..želje..

..upanja..

..včasih se mi vse zdi odvisno od tega, kako močno te držim za dlan..

..ob katerem imenu se moje srce prebuja..

v množici ljudi

..potrebuje vsaka zgodba res svoj konec?..