Odpiram ti veke ko spiš..ti kradem vid in spanec..vsako leto si večja..in jaz..jaz se samo še staram..ti pa gledaš življenje čisto drugače..s čisto druge strani..daješ mi polja..neskončna, brezbarvna polja tujih obzorji..ne vidiš, da jaz sadim 500 dreves samo zato, da se lahko skrijem?..ulice več niso varne..na vsakem vogalu drugačen vonj..pivo, cigare, parfum…in najmanj izkušene ženske oblačijo usnje in nosijo živo rdečo šminko..vse bi jemale..in že se mi spuščajo proti mednožju..kot da ne vedo, da ne bom jaz tista, ki bo kričala..plačujem jih po obrokih..po odmerkih..tega ti nisem morala priznati..da sem v vsakih steklenih očeh iskala tvoje..da ni ustnic, ki bi poljubljale enako..Vse se vrti..hitreje hitreje hitreje..v tisto smer..najini otroci stojijo ob ograji in trgajo nasmehe klovnov..kričiš moje ime..vse te stene mi šepetajo..me vabijo v notranjost..vidim te..vidim te pa te še dve leti ne bo..
24.03.2008
Hysteria
« drobtine (9) – bekači (4) »
Brez komentarjev »
Še brez komentarjev.
RSS vir za komentarje na objavo. | TrackBack URL
GMail/AvanTgardA





