..kater zvok si danes ovijaš okrog prstov?..ko v svetu tisočih besed prodajaš tišino..ko pozabljaš na vse vojne, lakoto, bolezni..kot da se ni nič zgodilo..kot da lahko nasmeh izbriše vse sledove in te na skrivaj opazujem kako vneto razlagaš o šumenju vetra..kako se je lomila tišina in ustvarjala nek nov ritem..in vmes si s prsti hotela pokazati gib listja..in me pogledaš..mogoče ne vidiš istega kot jaz..vendar nekaj v teh tvojih očeh, da me pustijo nemo..in otrpnem..
24.03.2008
bekači (2)
« vezi – Fairy tale »
Brez komentarjev »
Še brez komentarjev.
RSS vir za komentarje na objavo. | TrackBack URL
GMail/AvanTgardA






