GMail/AvanTgardA
Tebi je bilo danes dovolj..sedeli sva na postelji..v bistvu..napol ležali..in vse bolj in bolj si potiskala moje dlani ob srce..in včasih si pustila, da prislonim glavo na tvoja ramena..da lahko štejem gube na tvoji majici..in si govorila o najinih psih..o najinih prostorih in večnih urah..in vsak večer si pustila, da ti umijem krila..na samem si mi prepletala prste in ko so bili poleg drugi..skrivaj pomežikneš..
In ne razumem več ničesar..vedno so se dnevi končali z nekim zaključkom..sedaj se samo prestavljajo na tedne in te v mesece..vedno so se misli sprehajale po peronu in sivih sedežih..vonj..barve..nastajal je prostor med nama..in te pomole predajam tebi..danes, ko v temi šivam ustnice..in nočeš nič več od tega..ampak jaz nisem več enako ime..in na pamet vem vse svoje neizgovorjene besede..se še spomniš?..tisti dan, ko si bila zadnjič pokrita z mojimi sanjami?..ko si se zjutraj privila bliže?..priznam, da sem te takrat hotela samo zase..da bi vse tiste kave in zelene čaje raje preživela v tvojem svetu..sama..hotela sem tisti ”najin” čas..in sem ga na koncu rezala..kako dobro je bilo tvoje branje med vrsticami?..ali pa so bile le tiste načete lupine?..in odpiram predale..tam nekje..na tvojem stolu..
V katerem trenutku človek skrene? In ne najde več poti nazaj…v katerem trenutku ljubi brezkončno in izstopi iz istega vlaka? Kaj je bilo tisto, na kar človek ne najde odgovora? Zapisano med vrsticami in med vrsticami vrstic…droben tisk, ki ga pozabiš prebrati?
In svet se obrne.
komentar avtorja nevenka — 30.01.2008 ob 07:52
za koliko se obrne..in v kerem času..kje se nehajo meje in začne let..kaj najbolj boli in čemu se smejimo..kaj je skrito in kaj pozabljeno..kaj celi..
komentar avtorja AvanTgardA — 3.02.2008 ob 17:01