..moje stopinje..moja krila..moje sanje..

..in danes te gledam čisto drugače..

..danes mislim nate..

..zate..

in me nikoli ne rabiš prositi ali spraševati zakaj

..in gledam skoz tvoje oči..

in vse je kristalno jasno

..še ko visiš s stropa mi podajaš nasmešek..

..potiskaš cev ob svoj trebuh..

skoz ta vrata

..skoz ta vrata naj se začne novo obdobje..

..novo poglavje..

..tokrat brez obžalovanj..

in danes boš ti moj brat

..ti..

in bova igrala čisto druge note, ob čisto drugi uri

..ko mi podajaš svojo roko..

..in hodiva skoz ulice..

naj se sliši samo še hrup iz ust polnih upanja

naj se vidi, kod smo puščali stopinje in kako močno smo želeli nekaj čisto drugega

..naj vsako srce sliši, ko mi podaš roko..

danes bijem zate

..ko pljuvaš po zakritih obrazih..

..in jebeš ves ta vonj po denarju, ki ti ga mečejo pod noge..

..ves pesek, ki ti mečejo v oči..

naj bo danes bogastvo

..tu..

..notri..

in naj bo kralj tisti, ki med ognjem drži dva prsta v zraku

ki s svojimi rokami dela spremembe

..naj bo danes nemir zaradi sreče..

..zaradi vseh doseženih ciljev..

in naj bo smeh..in veselje..in solze..in jeza..

..naša..

Tebi je bilo danes dovolj..sedeli sva na postelji..v bistvu..napol ležali..in vse bolj in bolj si potiskala moje dlani ob srce..in včasih si pustila, da prislonim glavo na tvoja ramena..da lahko štejem gube na tvoji majici..in si govorila o najinih psih..o najinih prostorih in večnih urah..in vsak večer si pustila, da ti umijem krila..na samem si mi prepletala prste in ko so bili poleg drugi..skrivaj pomežikneš..

In ne razumem več ničesar..vedno so se dnevi končali z nekim zaključkom..sedaj se samo prestavljajo na tedne in te v mesece..vedno so se misli sprehajale po peronu in sivih sedežih..vonj..barve..nastajal je prostor med nama..in te pomole predajam tebi..danes, ko v temi šivam ustnice..in nočeš nič več od tega..ampak jaz nisem več enako ime..in na pamet vem vse svoje neizgovorjene besede..se še spomniš?..tisti dan, ko si bila zadnjič pokrita z mojimi sanjami?..ko si se zjutraj privila bliže?..priznam, da sem te takrat hotela samo zase..da bi vse tiste kave in zelene čaje raje preživela v tvojem svetu..sama..hotela sem tisti  ”najin” čas..in sem ga na koncu rezala..kako dobro je bilo tvoje branje med vrsticami?..ali pa so bile le tiste načete lupine?..in odpiram predale..tam nekje..na tvojem stolu..

Še sedaj, ko gleda skoz okno, ve za vsak moj premik..tu jo lahko v miru gledam..sedi na okenski polici in zamišljeno drži kavo..kot da čaka na tisti divji ples toplote in njenega telesa..lahko si jo bolj natančno ogledam..tiste njene utrujene oči..gube na obrazu..suha koža..njeni koščeni prsti in odprte roke..po brazgotinah vem, v katerem sloju je nehala govoriti..se smejati..ljubiti..sovražiti..dajati..zaupati..z dlanmi prekrije celotno skodelico..kot da nekaj skriva. kot da obstajajo stvari, ki so namenjene samo njej..in s pogledi ugaša zvezde..si popravi lase in naredi požirek..

Enake kretnje je naredila pred nekaj leti..ko me je vsa nasmejana čakala pred vrati in govorila, naj pohitim..ne vem,koliko ur sva se vozili..niti koliko vasi je izginjalo za nama..in mi je kazala jezera..mi v dlaneh nosila ledeno vodo in barvala zrak..takrat sem se pustila ujeti..ko je črtala vse drugo..ko mi je govorila, da sva enaki..in sedaj se ovija okrog mojih strun..in zame pišeš tihe balade..saj te obožujem..priznam..in mislim, da potihoma veš..ampak komaj čakam dan, ko boš ponovno iskala karto za vlak..in odšla..nisem za ta najina ‘’skupna jutra”..ne prenesem niti tvoje tišine..niti tvojih besed..pogrešam samo tisti vonj, ki ga imaš sredi noči, ko me pokriješ..vedno si se zbujala pred mano..mi zarezala v kožo in poljubila čelo..In še sedaj, ko plavaš drugje, me sprašuješ..česa me je tako zelo strah..

..vse več pišem..tihe stvari..vedno pri tej šibki svetlobi, da posveti trudne roke..da tod kjer sem danes..ne pelje noben vlak in avtobusne postaje ostajajo pokrite z grafiti..in namakam prste v čaj..samo, da bi zbrisala odtise..in poljubljam limonin sok..vlečem enake linije po starih skicah..in se delam, kot da lahko porušim temelje..kot da ne vem, kje se končajo..pojdiva..danes..samo ti in jaz..naj oblaki gledajo samo naju..in ti mi boš kazal svilene slapove in petje ptic..jaz pa ti bom vračala z dotiki smole..in se boš le smehljal..meni..ob tebi je bilo vedno drugače..preprostejše..ti nisi nikoli spraševal zakaj premikam te figure..koliko časa bo trajalo..enostavno si vedel..pred mano..