..še vedno lahko zaklepam tvojo podobo v temne prostore..
s stropa visim obešena na kavlje
..sveče ne bodo nikoli tako svetle kot je izhod..
čutim lahko vsako mišico,
solze mi božajo vsako kost
..in slišim zvok tvojih stopinj v marmorju..
..odmeva..
moja usta so preveč suha, da bi te poklicala
..razprem krila le toliko, da razbijem tišino..
..da spustim zvok..
šepet beline se razgubi po prostoru
..kri mi iz odprtega hrbta boža rebra
kolke
konice prstov..
..kaplja..
mislim, da ti pristaja ravno pred noge
..ne dvigneš pogleda..
..in čeprav mi kovina čedalje bolj trga meso
zamahnem s krili..
predramiš se šele, ko ti perje pristane na rami
..pogledaš me naravnost v oči..
in čeprav ti kri, ki mi kaplja iz ustnic, pada na lica
..me ne vidiš..
GMail/AvanTgardA





