..moje stopinje..moja krila..moje sanje..

Že tako zgodaj se zbujam ob zvoku budilke..sonce je komaj raztegnilo svoje žarke in že sili v oči..globoko vdihnem..pljuča se napolnijo s pozabljenim vonjem zgodnje jeseni..čez okno prihaja mraz..popravim si lase in čez konice prstov mi padajo sanje..utonejo v pozabo..

Ko minejo vsi jutranji obredi pograbim knjigo in stopim skoz vrata..

Že na daleč vidim Njega..ne reče niti besede in pozdravlja z nasmehom..le vsake toliko ga pogledam v oči..bere..

Ko hodiva po teh mrtvih ulicah me boža čedalje bolj hladen veter..čvrsto primem za platnice in stopam naprej..prvi odpre velika lesena vrata..oči mi zajamejo prostor-ta dolg, temen hodnik..vse ima vonj po starem..v tej vrsti rabiš le potrpežljivost..ozrem se proti njemu..nemo gleda dekle naslonjeno na steno..mislim, da sem jo že videla..z bledimi prsti drži krokarja..čedalje bolj ga približuje obrazu in s kljunom ji prične bosti oči..rdeč potok ji steče po licu..On se samo smeji..na srajci ima še vedno sledove včerajšnjih rož..

Nekdo pred mano kupuje bele metulje..zame je to predrago in preveč zamudno..ko se eden zgubi, vsi drugi umrejo..in belina izgine..

Končno sem na vrsti jaz..previdno odložim knjigo na mizo..listi so že zmečkani in nekateri so se zgubili v pozabo..črne, usnjene platnice so že strgane in nosijo vonj mojih prstov..na drugi strani sedi starec s koščenim obrazom..pogleda zadnjo poglavje in prosi, naj stegnem roko..še imam nekaj dolgov..z rezilom mi išče poti na koži in v sobi se širi vonj železa..črne oči se obračajo v mojo smer..vse več jih je..

Konča..odpre zavoj novih listov in jih zveže z ostalimi..in tako sem kupila novo poglavje..

Outkast - Reset

Komentarji (0)

vigilija (3)

Kategorija: miks — AvanTgardA ob 11:03

..še vedno lahko zaklepam tvojo podobo v temne prostore..

s stropa visim obešena na kavlje

..sveče ne bodo nikoli tako svetle kot je izhod..

čutim lahko vsako mišico,

solze mi božajo vsako kost

..in slišim zvok tvojih stopinj v marmorju..

..odmeva..

moja usta so preveč suha, da bi te poklicala

..razprem krila le toliko, da razbijem tišino..

..da spustim zvok..

šepet beline se razgubi po prostoru

..kri mi iz odprtega hrbta boža rebra

kolke

vrat

konice prstov..

..kaplja..

mislim, da ti pristaja ravno pred noge

..ne dvigneš pogleda..

..in čeprav mi kovina čedalje bolj trga meso

zamahnem s krili..

predramiš se šele, ko ti perje pristane na rami

..pogledaš me naravnost v oči..

in čeprav ti kri, ki mi kaplja iz ustnic, pada na lica

..me ne vidiš..

..in tako te lahko skrijem..

Kosheen - Hide U

Komentarji (0)

nekaj (4)

Kategorija: miks — AvanTgardA ob 02:13

Dragi Ajk

Že tako dolgo te pišem, da bi tvojemu imenu lahko dala obraz..postajaš mi že tako domač, tako zvest..vse povem tebi..skoraj vse..ti si tisti, v katerega shranim vse svoje besede..in poslušaš..vmes lahko vidim tvoj obraz in način, kako premikaš roke..naj bodo te poti zabeležene..naj ostane tanek sloj med zidovi..in naj vpija vse, kar jaz ne morem izgovoriti..in naj zadrži..znotraj..vse te linije šepetajo samo meni..in ne odgovorim nazaj..pustim, da se besede uležejo na ustnice in da jih vzame tišina..naj jih spravlja, naj bodo razpršene v večnosti..in med temi zidovi, med to tišino..bo tvoje ime postalo moje..