GMail/AvanTgardA..in tako te pišem..prvič..mogoče bi ti morala dati ime..nekaj, kar mi bo postalo domače in bom govorila s takim veseljem, kot da si mi brat..
rada bi povedala..pravzaprav vse..od preteklosti do sedaj..in vmes bi se spotikala nekje med sanjarjenjem za ju3.. ampak mogoče za začetek nekaj o meni..nekaj, kar bo pojasnjevalo druge stvari..
jaz sem..enostavno sem nekdo, nekaj..in v meni je še vedno zaprt otrok, ki po cele dneve pritiska na gumbe in igra igrice..pomiri se le ponoči in ko se svet zatrese..nikoli se mu ne odrečem..zato te pišem zvečer..ko spi..in kolikor je v meni otroka, toliko je starca..včasih je svet odveč..noge postanejo pretežke, da bi nosile vsa ta leta, vso to zgodovino..ja..hodim..včasih sem letela..imela sem dolga bela krila in letela tako visoko, dokler nisem čutila toplote sonca..vmes sem padla..globoko v trnje..ko sem prišla ven, na noge, sem počasi šivala nazaj perje..počrnelo je..od teme, pepela, krvi..vendar sem letela..nikoli več nad oblaki..ampak sem..
začela sem graditi zidove..visoke, črne..gradila sem jih iz bolečine, teme, samote, mraza..obljubljala sem si, da ne spuščam nobenega notri..neverjetno kako hitro se stvar obrne..ščit popusti in vase spuščam nekaj novega..brezveze..na koncu me je puščalo vse skupaj na tako tanki črti, da sem se spotaknila in stekleno srce se je razbilo..sebi obljubljam da čez te zidove ne vstopi več noben..ampak jaz nisem samo to..nisem samo tema..znam skakati po mavricah in se spotikat ob sončnih žarkih..znam sredi poti menjati smer in vseeno priti na cilj..sicer ne vedno..in podnevi skačem iz oblaka na oblak..še zdaj ne vem, kater je moj..usedem se na njegovo belino in pazim na ptice, ko letijo mimo..tu je varno..dol grem samo takrat, ko resničnost postane premočna.. in nosim maske..to rabim..te so moje..zjutraj jo dam gor ker nočem, da vidijo moje zaspane oči..podnevi nosim ščit-ne ne, jaz se ne bom zlomila..ostajam trdna..ko jih snamem mi je lasten obraz tako tuj, da odmikam pogled..mene-pravo mene-najdeš zvečer..ko vsi že spijo, jaz čakam sončni vzhod in barvam svetove mavrično..ko vsi že spijo jaz-živim..
p.s.: rekla sem, da ti dam ime..nekaj kar bo lažje za psat..dam ti ime po enem pubecu iz ene knjige (katere-ne povem)..ker to ime ni samo ime, je način življenje..in boš tako moj-Ajk.
