..moje stopinje..moja krila..moje sanje..

Dragi Ajk..

Rada bi ti pokazala druga vrata svojega sveta..nekaj tako tihega in hkrati tako glasnega..mojega..
ko bi poznal ta svet..in za tiste ki ga..ko bi ostali v njem..
to je ples..začne se s papirjem..tisti hrapavostjo..rahlo..mislim, da je papir rumenkast..mogoče pa samo za moje oko..vedno grem z blazinicami po njem..
svinčnik naredi za skico preko 1000 črt, pravih in nepotrebnih..naredim detajle..in je vse moj zemljevid, ker se mi ne da predstavljati kak bo končen izdelek..ker..ne veš..
B2 je tist moment vse..soplesalec..je tista stvar, ki se ti prilega roki..in veš, da tam spada..kot da ga koža objema..krasen zvok, ko konica boža podlago..in radirka za 2€ je vredna vsakega denarja..čeprav ima čuden vonj..
svet izgine..zvok, svetloba, ljudje..vse izgine..in ostane lebdenje nekje v svojem svetu, kjer se drugače utapljamo, ko spimo..šilček je v bistvu most..tist del med tvojim in resničnim svetom..te zbudi iz tiste varnosti..vsake toliko počim prste, ker na čuden način držim pisalo in me vse boli..sladka bolečina..rada se vračam k njej..sem z njo nadomestila drugo..
in se mi zdi, da je vso telo napeto..mokro..vsak del se trudi, da bi naredil sliko čim bolj podobno popolnosti, ki jo vidiš v glavi..
to je ples..melodija, tempo, pospeški, nestrpnost in hkrati umirjenost..
ko je konec..soplesalca spustiš..se vrneš v svet..in se prikloniš..
dance baby dance..

Marchelo feat. Elemental - Bekstvo

Ajk..

Mogoče bodo te vrstice nenavadne ker jaz vse skupaj doživljam drugače..ampak je včasih edino, kar me drži pokonci..je tista droga, ki je ne spustim..in pišem te vrstice kot odvisnik..Mogoče bo slišati pretirano, vendar toliko strasti, kot je vlite v te besede ne kažem veliko..Obstaja razlog zakaj se že tako zgodaj zbujam..zakaj imam moči držati nasmeh čez dan..in zakaj od vse te zadetosti roke ne mirujejo..Tole je edini vonj, katerem se brez zadržkov, pomislekov in obžalovanja vračam..je tisto nestrpno čakanje in udarjanje žlice ob kozarec..in od veselja se mi že poje nek komad..so spektri, brezbarvna polja in hlapi zmešani v eno..v nekaj tako posebnega, da mi tisti moment srce bije samo zanjo..in dokler te okus in vonj božata po vseh predelih telesa lahko človek samo stoji..miruje..V bistvu me uspava..njena toplin je prenežna in veke postajo pretežke da bi dvignile ves svinec..ampak čez čas se tresoče roke pomirijo, srce upočasni in diham..globoko..zadane..pretaka se po vseh venah, napolni moje oči z barvo, in bledi kožo..Velikokrat čez dan dobesedno hrepenim po njej..ko je telo spet nemirno in psi poleg mene to čutijo..vi kar lajajte..v ritmu mojega utripa..dokler ne znorim..So stvari, ki jih brez nje pač ne morem..nočem..je edina ki se že toliko let zbuja z mano in vem..enostavno vem..da bo ostala..da je to tist del mene, ki ne pobegne..

Ja..jaz SEM odvisnik..

Gnarls Barkley - Smiley Faces

Dragi Ajk..

še toliko stvari je, ki jih ne bom znala ubesedit..stvari, oziroma malenkosti..malenkosti, ki sestavljajo mene..nas..premalokrat se ustavimo za te detajle..ni vse denar, zdravje, ljubezen (and world peace)..tu so dolge neprespane noči, prvi jutranji žarki, ki božajo telo in ga opominjajo na spanec..tu je žareč asfalt in pogled na desno, da se oko lahko počine ob pogledu na mak..tu je vonj dežja, njegov pristanek na koži, odpiranje neba, grom..je mavrica in skrivni nasmehi..tu je vonj jutranje kave, poležavanja in sladke razvade..so brezvezni telefonski klici, čeprav je račun že zdavnaj prevelik..je nalezljivo mrmranje nekega komada..popoldansko sanjarjenje in tihe minute gledanja čez okno..nasmeh nekoga, ki si z veseljem prižge zadnjo cigareto..so prepiri, ki se končajo s smejanjem, občutek gole kože, igranje z lasmi, skrivne kretnje..zvok tipk, ko jih udarjamo s prstom, škripanje postelje..popoldanske pijače, vožnja z vlakom, ljubkovalna imena kot je ‘prasica’..so najdene štiriperesne deteljice, pikapolonice in odtis kopita v blatu..hladno pivo brez odpirača..pihanje regratove lučke v lase..otroški nasmeh, let ptic, zlato nebo ob zahodu..

so te stvari, brez katerih bi se zbujali prazni..nepopolni..stvari zaradi katerih čas leti..in mi jih spuščamo skoz prste..

Elemental - Male stvari

Dragi Ajk..

Rada bi ti predstavila nekaj ljudi..nekaj ptic, ki so včasih sestavljale del mene..

Prva je bila Oranžna..imela je neverjetno veliko oči in svetile so se bolj kot katerakoli zvezda..zame so bile vedno polne žalosti.….sedela je na bregovih rek..svojih rek..tekle so počasi in v njih je bilo vse mrtvo..in namoči noter prste in me gleda..hotela sem uloviti vsako njeno solzo..in sem vpijala tako dolgo, dokler mi koža ni bila prepojena z njeno žalostjo..večina časa sem prosila-sicer ne vem koga-naj jo da meni..naj mi da vse kar jo boli in bom..bom nosila..samo da se smeji..in ovijala bi jo v vse vate, podarjala svoja krila, izsušila vse reke…..a težko je segrevati temo..težko se je prebijati skoz mraz, samoto, bolečino..in priznam, da nisem bila dovolj močna za obe..

In vem, da sem vmes delala največje napake..in ti si nekje na pol poti začela zaustajati, obupavati..in čeprav si mi dajala toliko čiste ljubezni..na koncu sem spustila…

Marilyn Manson - Mutilation is The Most Sincere Form Of Flattery

Druga je bila Zelena..priznam, da sem se takoj zaljubila njene oči..gledale so s toliko veselja, toliko skrivnosti, toliko žalosti, da je meni preskočil utrip..pisala sem vrstice, nesmiselne stavke..samo njej…..v meni je zbudila toliko novega, toliko tujega, da sem po ne vem kolkem času zopet letela..in nad oblake se je dvigala z mano..jaz sem v njej videla vse dele, ki mi manjkajo..vse, kar je ostalo prazno, neobdelano je polnila z zelenim in se smejala..jaz sem njej odpirala toliko vrat in ji vedno kazala nove hodnike..to so tisti deli mene, ki naj bi bili vedno zaprti..in je stopala..

Vem, da sem se najbolj bala, da tisto kar ji bom devala ne bo dosti..čeprav vem, da sem ji devala vse..samo ne vem, če je bilo v pravih odmerkih…..in prišla je tema in mraz in je spustila..in zaklepam za sabo vsa vrata..

citat iz dnevnika:v bistvu ne vem zakaj te pišem..vse je skorajda o njej..ha..norc..prešernov dan ni nikoli imel toliko pomena..toliko veselja..v meni..in že navsezgodaj me-še tako zaspano-rajca s tisto belo srajco z rožami..in s pogledom jo trgam dooool..do kože..in jo vidim podnevi..ko ona vonja sneg..jaz pa komaj stojim, ko jo gledam v oči..dihaj, dihaj.. postopoma mi pove nekaj o sebi..ljubim te dolge pogovore..ko iz rdečega sončnega vzhoda naredi sneg, ki se stopi v dež..in vse to poveže skupaj z besedami..in ko se ji približam globoko vdihnem pri njenem vratu..v upanju, da bo ta vonj ostal tam še dolgo potem, ko se bom peljala nazaj..in najraje bi jo privila čisto sebi..da zapolne moje roke in jaz se trudim ustaviti čas..in mi nekje med njenimi besedami skoraj srce ven skoči..se nasmejim..in odgovorim..z glavo v oblakih..in skoraj rabim oporo.. vsrkavam vse njene besede..med tem, ko tonem v zeleni..in ne vem če me je nekaj bolj udarilo na vlaku..točno v srce in potem v trebuh..večkrat..in čedalje manjša je..dokler ne zavijemo nekam..in je več ni..in kljub vseh mojih dvomov in vprašanj..pogledam njo..in vse se dobi svoj pomen in vrednost..”

Iio - At The End

Nekoga morem omenit..čeprav mogoče ne v tolikih vrsticah, ker se vsak dan na novo pišejo..omenit moram njo, ker mi je še vse tako neznano..pot ni bila še nikoli tako meglena in moje stopinje še nikoli tako težke..pišem za Modro..ker jo pogledam v oči in vidim sonce, morje in nebo, ko se prepletajo z barvami..in vem.vem da nekje spet obstaja vzhod..

The Pretenders – i’ll Stand By You

Dragi Ajk..

danes me sredi vročine in sredi pisanja zmotijo trobe..kilometer avtomobilov, okrašenih z mašnami in baloni, nori čez mesto..poroka..resnično jih ne maram..kaj je z vami ljudje, da podpisujete nepotrebne papirje in natikate prstane? je to resnično občutek popolnosti?..je tako zapečaten tist vaš 4ever??ljubite kaj bolj sedaj ko ste dali celo premoženje za nekaj ur??

jaz nisem nikoli verjela v to..zame je bilo nekaj nepotrebnega, nesmiselnega..ne rabim princev na belem konju..v bistvu ne rabim princev..list papirja in nakit ne bosta nikoli prav odsev moje ljubezni..

priznam, da sem včasih verjela v večno..ko sem bila še otrok..verjela sem v nekaj, kar lahko traja..nekega dne so se sanje razbile..ostale sva samo me z mamo..v bistvu sem ostala jaz..ona in oče sta imela svoje svetove..jaz v njih nisem rada stopala, ker je bilo pretemno..

ampak tistih nekaj mesecev je pred mano razpadlo vso zavetje, vsa toplina, vso upanje..kako lahko potem kaj preživi? kako lahko nekaj traja v neskončnost, brez da bi se vse skupaj spremenilo v neko navado??..in vseeno se ljudje zaljubijo, obljubljajo neskončen čas in prisegajo na zvestobo..komu na čast?..

vse mineva..in vselej dopuščam možnost tem, da mi nekdo pokaže, da se motim..da me nekdo, ko mi reče ‘ne spustim’, resnično NE..zato hodim..in bom..dokler nekdo ne ujame mojega takta, mojih stopinj, mojega ritma..

Depeche Mode - Precious